Omemba: Marko Arnež

»Zunanji del ušesa se mi je od nekdaj zdel najbolj likovni del obraza, to nastajanje in minevanje lepote uhlja pa tenkočutno ponazarjajo prav Markove risbe.«

»S Pogačnikom sva odraščala v mestu, kjer se Kokra izliva v Savo, bila sva sošolca v gimnazijskih klopeh, na Laborah, od koder je prelep razgled na legendarno mestno veduto, sva s pomočjo družic tiskala OHO-jevske publikacije in navsezadnje sva tudi oba nagrajenca Prešernovega sklada.«

»Uhelj naj bi bila tista najtišja, stiha in upodobitve vredna stvar v tej poetiki prispodob in preoblikovanj.«

»Tega nisem bil vedno vesel, ampak sem moral biti tam in to mi je ostalo.«

»Namreč – v tej množici vidim ogromno ljudi, ki jih osebno poznam.«

»To, kar slikata, in to, kako slikata, bi slikala ne glede na kar koli.«

»Del razstave je ostal v Kranju in bo počakal na letošnje nagrajence.«